HONORARY MEMBERS
Honorable members of Slovenian Respiratory Society
prim. Nadja Triller, dr. med., častni član leta 2020
prim. mag. Brane Mežnar, dr. med. , roj. 1950, častni član leta 2019
Prim. mag. Brane Mežnar, dr. med. je bil rojen 1950 v Celju. Študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani je končal junija 1975. Leta 1980 je zaključil podiplomski študij iz pulmologije na Golniku. Leta 1983 je na katedri za interno medicino MF v Ljubljani opravil specialistični izpit iz interne medicine. Podiplomski študij iz alergologije je opravil leta 1985 na Golniku. Magistrski študij na MF v Zagrebu je zaključil leta 1990 z zagovorom naloge z naslovom » Hmelj kot etiološki faktor pri pljučnih boleznih« pod glavnim mentorstvom prof. Hrašovca specialista MDPŠ. Od zaključka študija do leta 2007 je bil zaposlen v ZD Celje, od leta 2007 pa vse do upokojitve v letu 2016 je delal kot zasebnik koncesionar prav tako v Celju Že zelo zgodaj se je začel ukvarjati z managementom v zdravstvu. V letih od 1985 – 2005 je bil direktor JZ Zdravstveni dom Celje, opravljal je številne funkcije tako v UO na ZZZS kot pri ZZS. Še vedno je predsednik razsodišča II. stopnje pri ZZS. Vrsto let je bil član UO ZPS, občasno alergološkega združenja, v tem trenutku pa predsednik nadzornega sveta ZPS. V okviru ZPS je imel veliko vlogo pri ohranitvi mreže zunaj bolnišnične pnevmološke dejavnosti v Sloveniji, v zadnjih letih pa je skrbno bdel nad finančnim poslovanjem našega združenja, vsebino statuta in drugimi akti, ki jih sprejema združenje. Zaslužen je za hiter razvoj ambulantne pulmologije in delno alergologije na celjskem. Že v 90. letih prejšnjega tisočletja so v pulmološko ambulanto v Celju uvedli nespecifični provokacijski test z metaholinom, sodobne aparate za funkcionalne preiskave pljuč, zgodaj začeli z alergološko diagnostiko in izvajanjem specifične imunoterapije. Zavedal se je pomena strokovnega razvoja in kot direktor omogočil sodelavcem izobraževanje v tujini. Za potrebe pulmologije je omogočil mlajšim kolegom tečaje spiroergometrije v Španiji, UZ diagnostike v UKC Ljubljana in poglobljeno izobraževanje iz funkcionalne diagnostike v Senzormedicsovemu laboratoriju na Nizozemskem. Njegova zasluga je tudi postavitev prve organizirane urgentne službe v Sloveniji, ki je delovala v okviri ZD Celje in se je po 30 letih preselila v Bolnišnico Celje. Kot specialist internist je deloval na številnih področjih. Poleg pulmologije in alergologije je več let delal v urgentni medicine, še sedaj se ukvarja z medicino športa, pri ZZS pa z zdravniško odgovornostjo in strokovno napako. V svoji karieri je objavil 51 strokovnih člankov, od tega 25 iz področja pulmologije. Aktivno je sodeloval na številnih domačih in tujih kongresih tako iz pulmologije kot iz drugih področij njegove dejavnosti. Celo obdobje njegovega poklicnega delovanja ga je krasila želja po izboljšanju našega zdravstvenega sistema vključno z uvedbo novih strokovnih spoznanj v vsakodnevno klinično prakso. Po značaju je bil športnik, ki ima pred sabo cilje, ki jih zlahka doseže. Njegova glavna odlika je bila širina, ki je presegala nivo povprečnega specialista in dober pogled v prihodnost, saj je vedno znal predvideti kam bodo določene odločitve privedle in kakšne posledice bodo imele.
Pripravil: prim. mag. Stanislav Kajba
mag. Franc Kandare, dr. med., častni član leta 2018
»Za guske ni seno«je bilo priljubljeno geslo današnjega slavljenca, ki ga je posebno rad namenil mladim zdravnikom, pa tudi starejšim, ki so napravili kakšno napako. Že kot študent medicine je bil v skupini nadarjenih študentov, ki jih je dr. Branko Štangel uvajal v pulmološko dejavnost, posebno še v skrivnosti respiratornega laboratorija. Prav v tem času je bil v tej dejavnosti narejen velik tehnološki napredek. Današnji slavljenec je bil med prvimi, ki je uvajal nove metode za merjenje difuzijske kapacitete, rezistence v bronhialnem vejevju itd.
Bil je tudi velik ljubitelj kardiologije, posebno patofiziologije pljučnega obtoka, zato ni čudno, da je z veseljem opravljal desnostransko srčno kateterizacijo. Veliko svojega časa in ljubezni je posvetil pljučni hipertenziji. Uvedel je tudi mehanokardiografijo, ki jo je danes nadomestila ultrazvočna preiskava srca. Tudi pri tej preiskavi je bil pobudnik in začetnik te dejavnosti.
Najprej se je zaposlil na Golniku kot specializant in kasneje kot specialist internist. Vso svojo delovno dobo do svoje upokojitve je bil zaposlen na Golniku. V tem času je napisal premnoge strokovne članke in imel številna predavanja tako doma kot v tujini.
Bil je tudi izjemno družaben človek, ki se je z veseljem pomenkoval z vsakim in predebatiral vse probleme, ki so trli stroko in življenje na Golniku. V družbi je znal držati »štimung« tudi do zgodnjih jutranjih ur.
Kdo je ta današnji slavljenec, to je dr. Franc Kandare. Še danes se z veseljem in iskricami v očeh spominjamo našega »Franclja« in mu želimo še nešteto veselih dni, v njegovem zasluženem »penzionu«.
prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., (roj. 1945), častni član leta 2013
Na ljubljanski Medicinski fakulteti je diplomiral leta 1971, specialistični izpit iz interne medicine pa je opravil leta 1978. Strokovno pot je začel v bolnišnici Golnik, kjer ga je prof. Jana Furlan usmerila na področje obstruktivnih bolezni dihal in alergije. S svojim matematičnim pogledom na medicino je v ustanovo prinesel analitični pristop – začel je uporabljati zahtevnejše statistične analize, poglobil se je v preučevanje značilnosti cirkadianih ritmov. Magistrski naziv si je pridobil leta 1985 na Medicinski fakulteti na Reki z delom Cirkadiani imunološki ritmi v bronhialni astmi, s čimer si je 1987. prislužil Levičnikovo nagrado Združenja pnevmologov Slovenije. Doktoriral je leta 1992 na ljubljanski Medicinski fakulteti, in sicer z dizertacijo Lastnosti bronhialne prevzdražljivosti pri različnih skupinah astmatikov, ob kateri je v državi uvedel več vrst provokacijskih testov. Prav tako je med drugim uvajal in vrednotil tankoigelno pertorakalno punkcijo pljuč; uvajal je tudi standarde za alergološko testiranje preobčutljivosti za zdravila in konzervanse ter imunoterapijo s strupi žuželk; v zdravljenju astme pa inhalacijske glukokortikoide ter smernice za njeno zdravljenje. V času njegovega vodenja Združenja pnevmologov Slovenije med leti 1995 in 2003 so nastale smernice za obravnavo astme, KOPB in sarkoidoze, sodeloval pa je tudi pri postavitvi prvih kliničnih poti v državi (pljučnice). Še danes se posveča vzgoji za zdravje prebivalstva, je namreč avtor številnih zloženk in drugih gradiv za bolnike, s katerimi jih uči samozdravljenja astme. Leta 1994 je bil prvič izvoljen v naziv docent, naziv redni profesor s področja interne medicine pa je pridobil decembra 2012 in tako še vedno aktivno sodeluje pri do- in podiplomskem izobraževanju študentov medicine in specializantov. Prof. Šuškovič je soavtor prve slovenske knjige Interna medicina (1993) in vseh njenih nadaljnjih izdaj ter začetnik projekta delavnic o alergiji in astmi za zdravnike družinske medicine, ki živi že dvanajst let in je bila izvedena že več kot petdesetkrat. V zadnjih desetih letih se temeljiteje posveča kakovosti in standardizaciji v zdravstvu, je tudi vodja internega strokovnega nadzora in predsednik komisije za kakovost v Kliniki Golnik. Njegova bibliografija šteje več kot 350 zapisov, od tega več kot 40 člankov v revijah z dejavnikom vpliva.
Viri:
- Nagovor prof. Mitje Košnika ob podelitvi častnega članstva ZPS prof. Stanislavu Šuškoviču na srečanju ZPS in Sekcije za torakalno kirurgijo 29. in 30. novembra 2013 v Portorožu.
prim. dr. Zlata Remškar, dr. med., (roj. 1947), častni član leta 2011
Diplomirala je na ljubljanski Medicinski fakulteti leta 1972. Po končanem enoletnem stažu se je zaposlila v Bolnišnici Golnik, kjer je zaposlena še danes. Podiplomski študij iz pulmologije je zaključila 1975. leta, 1979. pa je zaključila specializacijo in postala specialistka interne medicine. Na Reki na Hrvaškem je 1986. zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Preverjanje učinkovitosti fizioterapevtskih metod zdravljenja pri kronični obstruktivni pljučni bolezni. Leta 1990 je na ljubljanski Medicinski fakulteti z doktorsko nalogo z naslovom Zgodnje odkrivanje azbestoze in objektivno določanje delazmožnosti pridobila naziv doktorica medicinskih znanosti. V vsem tem času je vodila različne pulmološke oddelke v Bolnišnici Golnik in je hkrati dejavno sodelovala pri do- in podiplomskem izobraževanju študentov medicine in specializantov. Poglobljeno se ukvarja predvsem z azbestno problematiko v Sloveniji, v zadnjih letih pa tudi s kakovostjo zdravniškega dela, v zvezi s katero objavlja kritične prispevke v slovenskih medijih. Leta 2010 ji je bil podeljen naziv primarij.
Majda Drnovšek Kaljanac, dr. med., (roj. 1950), častni član leta 2010
Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1976. Njena prva zaposlitev je bila v šolski ambulanti Zdravstvenega doma v Kočevju, kjer je nekaj let opravljala tudi delo v dežurni službi. 1981. leta se je zaposlila v Bolnišnici Topolšica. Specialistični izpit iz interne medicine je opravila leta 1987, istega leta pa tudi diplomo pulmološkega podiplomskega izobraževanja z naslovom Ocena uspešnosti zdravljenja bronhialne astme z metodo specifične hiposenzibilizacije za hišni prah v Bolnišnici Topolšica. Njeno najljubše področje v pulmologiji so tudi kasneje predstavljali alergologija in bolniki z astmo. Za te bolnike je s sodelavci več let organizirala »astma šolo« in zanje tudi napisala knjižico o astmi. Leta 2002 je bila imenovana za predstojnico Pljučnega oddelka Bolnišnice Topolšica. Oddelek je vodila v času, ki je bil za bolnišnico izrazito stresen zaradi odhoda večjega števila specialistov. Več let je tudi članica upravnega odbora Združenja pnevmologov Slovenije in dolga leta članica upravnega odbora Zdravniškega društva Velenje.
Viri:
- Triller N. Nagovor ob imenovanju častnega člana združenja pnevmologov Slovenije, Laško, 10. december 2010.
Igor Drinovec, dr. med., (roj. 1944), častni član leta 2009
Študij je koncal 1969. leta, v bolnišnici Golnik pa se je zaposlil 1971. leta. Specializacijo iz interne medicine je opravil v letu 1975, istega leta je na Golniku začel delati na Oddelku za intenzivno nego in terapijo, katerega vodenje je prevzel 1984. leta ter ostal vodja vse do upokojitve v letu 2010. Oddelek je skupaj s sodelavci razvil v napredno enoto za intenzivno zdravljenje in nego najtežje prizadetih, predvsem pljučnih in tudi srčnih bolnikov. Poleg vsakodnevnega dela na oddelku je vsa leta tudi vzgajal zdravnike za urgentno medicino.
Viri:
- Zupanič Slavec, Z. Tuberkuloza: kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik: 1921-1998. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik: Bolnišnica Golnik, 2009. str. 259.
- Zupanič Slavec, Z. Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo: ob desetletju samostojnosti (1998-2008). Golnik: Bolnišnica Golnik, 2008. str. 119.
prim. mag. Jurij Zalar, dr. med., (roj. 1939), častni član leta 2007
Na ljubljanski medicinski fakulteti je diplomiral 1964. leta, specialist radiolog pa je postal leta 1970. Isto leto se je zaposlil na Golniku, kjer je tudi postal vodja radiološkega oddelka v bolnišnici Golnik in to ostal do 1974. leta, ko je odšel na strokovno izpopolnjevanje na Nizozemsko in v Washington, ZDA, kjer se je nato zaposlil kot samostojni specialist radiolog v bolnišnici v Wisconsinu. 1983. se je vrnil na Golnik in tam ostal nekaj let. V tem času je organiziral šest seminarjev o radiologiji prsnih organov in predaval radiologijo na podiplomskih tečajih pulmologije. Pri delu je s sodelavci uvajal filtre, uporabljal višjo napetost, pričel z limfografijami, pnevmomediastinumom in enostavnimi angiografijami. 1987. se je zaposlil v Splošni bolnišnici Maribor, kjer je ostal do upokojitve leta 2009. V tem času je soorganiziral sedem Šol klinične radiologije. 1995. leta je opravil magisterij z raziskavo o uporabi sevanja pri slikanjih pljuč v Sloveniji, ki jo je Zavod za varstvo pred sevanjem v naslednjih letih koristno uporabil. Leta 1998 mu je bil podeljen naziv primarij.
Viri:
- pisna korespondenca, prim. mag. Jurij Zalar, dr. med., marec 2011.
mag. Marija Zupančič, dr. med., (roj. 1940), častni član leta 2005
Po diplomi 1969. leta se je naslednje leto zaposlila v bolnišnici Golnik, kjer je ostala do 1998. leta. 1973. je dokončala podiplomski študij pnevmologije, specializacijo iz interne medicine pa 1976. Magistrski naziv je dosegla 1989. leta, in sicer z delom z naslovom Vrednosti laktata, piruvata in respiracijskih plinov v arterijski in mešani venozni krvi pri bolnikih z respiracijsko insuficienco. Med 1989 in 1998 je na Golniku vodila pnevmološki oddelek 100. 1989. je za svoje delo prejela Levičnikovo nagrado Združenja pnevmologov Slovenije.
Viri:
- Zupanič Slavec, Z. Tuberkuloza: kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik: 1921-1998. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik: Bolnišnica Golnik, 2009. str. 247.
- pisna korespondenca, mag. Marija Zupancil, februar 2011.
prof. dr. Branko Štangl, dr. med., (1920 - 2011), častni član leta 2004
Na ljubljanski medicinski fakulteti je postal doktor znanosti 1977. leta, in sicer z delom Prispevek k poznavanju geneze pljučne hipertenzije pri kroničnih bronhopnevmopatijah. Strokovno se je izobraževal na Nizozemskem, v Švici, Nemčiji in Veliki Britaniji. Od 1954. do 1990. leta je bil zaposlen v bolnišnici Golnik. Od leta 1979 je na ljubljanski medicinski fakulteti predaval kot izredni profesor, od leta 1986 pa kot redni profesor. Bil je vodja podiplomskega študija pljučne funkcije in sourednik strokovnega časopisa Plučne bolesti, objavil pa je več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov. Prvi je uvedel trajno zdravljenje s kisikom na domu za pljučne bolnike; soorganiziral je krvodajalstvo na Golniku; med drugo svetovno vojno je sodeloval pri gradnji bolnišnice Franje in bolnišnice na Jelovici, bil je tudi zdravnik Prešernove brigade in predsednik Območnega združenja Rdečega križa Kranj.
Viri:
- Zupanič Slavec, Z. Tuberkuloza: kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik: 1921-1998. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik: Bolnišnica Golnik, 2009. str. 308.
- Škerl, Uroš, Žerdin A. Če ni skrbi za žrtve, ni morale. V: Dnevnikov objektiv, 22. 9. 2007, dostopno na: http://cm.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/270248, datum dostopa: 9. 2. 2010.
prof. dr. Andrej Debeljak dr. med., (roj. 1940), častni član leta 1999
Doktor znanosti je postal leta 1990 z delom Citološke in biokemične spremembe v bronhoalveolarnem izpirku in patogeneza KOPB. Izpolnjeval se je na Češkem, Madžarskem, Škotskem in v Nemčiji. Od leta 1996 do upokojitve leta 2008 je predaval na medicinski fakulteti v Ljubljani kot izredni profesor, leta 2000 pa je pridobil naziv svetnik. Od 1967. do 2008. leta je bil zaposlen v bolnišnici Golnik. V slovensko pulmologijo je uvedel kar nekaj novih metod: bronhoalveolarno izpiranje, bronhoskopsko aspiracijo z upogljivo iglo, elektrokavtersko resekcijo endobronialnega tumorja, vstavljanje stentov pri bolnikih s tumorjem sapnika, nov način plevrodeze z vpihavanjem smukca med torakoskopijo in plevrodezo z uvedbo torakalnih drenov pri obsežnih plevralnih izlivih. Sodeloval je pri izdelavi učbenika Interne medicine, napisal okoli 300 strokovnih člankov s področja pnevmologije, ki so bili objavljeni v strokovni literaturi doma in po svetu. Bil je član uredniškega odbora in recenzent Plučnih bolesti, še vedno je član uredniškega odbora Endoskopske revije ter recenzent Zdravniškega vestnika, Endoskopske revije ter Radiology and Oncology. Je č lan številnih domačih in mednarodnih strokovnih združenj.
prof. dr. Ema Mušič dr. med., (roj. 1941), častni član leta 1998
Po diplomi na ljubljanski Medicinski fakulteti se je 1975. leta zaposlila na Golniku, opravila specializacijo iz interne medicine in 1984. postala doktorica znanosti z delom Imunoserološka in imunohistopatološka diagnostika difuznih intersticijskih pljučnih bolezni. Strokovno se je izpopolnjevala v Veliki Britaniji ter v Nemčiji. V bolnišnici na Golniku je poleg dela z bolnikom opravljala tudi delo vodje oddelkov, nekaj let je bila tudi namestnica direktorja. Je redna profesorica na ljubljanski Medicinski fakulteti, kjer na področjih pnevmologije in alergologije poučuje študente na do- in podiplomskem študiju. Pri svojem kliničnem in raziskovalnem delu se posveča predvsem alergijskim boleznim, okužbam v dihalih, imunologiji in boleznim pljučnega intersticija; veliko časa pa posveča tudi izobraževanju javnosti s prispevki v poljudnih ter sprošnoizobraževalnih revijah, 2006 pa je izdala tudi poljudoznanstveno knjigo Živimo z alergijo.
Viri:
- Zupanič Slavec, Z. Tuberkuloza: kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik: 1921-1998. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik: Bolnišnica Golnik, 2009. str. 310.
prof. dr. Jurij Šorli dr. med., (roj. 1942), častni član leta 1997
Diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1966; poleg podiplomskega študija pulmologije in nuklearne medicine je 1971. leta končal še specializacijo iz interne medicine. 1986. leta je postal doktor znanosti z delom Regionalna funkcija pljuč pri bolnikih z difuznimi boleznimi pljučnega intersticija. Izpopolnjeval se je v Nemčiji, Veliki Britaniji ter Kanadi. Vseh 41 let zaposlitve je preživel v bolnišnici na Golniku, kjer se je od zdravnika pripravnika, specialista in vodje različnih oddelkov in enot povzpel do vodilnega mesta direktorja bolnišnice in to delo opravljal 16 let; med njegovim vodenjem se je Golnik odcepil od ljubljanskega Kliničnega centra. Pečata pa ni pustil le z vodenjem ustanove, temveč tudi s svojim delom na področjih tuberkuloze, pljučnega raka in kronične obstruktivne pljučne bolezni. Bronhoskopski tečaji, ki jih je izvajal, so zelo uspešno in odmevno prenašali golniško znanje o bronhoskopiji po vsej tedanji Jugoslaviji. V prakso je vpeljal upogljivo bronhoskopijo. Leta 1990 je bil na ljubljanski Medicinski fakulteti izvoljen v naziv izrednega profesorja, leta 1994 pa že rednega profesorja. Bil je tudi mentor številnim zdravnikom sekundarijem, specializantom interne medicine, študentom na magistrskem in doktorskem študiju; obenem pa je bil tudi koordinator za specializacijo iz pnevmologije, svetovalec za področje pnevmologije, nacionalni koordinator SZO; urednik strokovne revije Plučne bolesti, še vedno je član uredniškega odbora strokovnih revij Zdravniški vestnik in Respiratory Medicine. Je častni član Slovenskega zdravniškega združenja, bil pa je tudi član številnih tujih strokovnih združenj s področja pnevmologije in tuberkuloze.
Viri:
- Zupanič Slavec, Z. Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo: ob desetletju samostojnosti (1998-2008). Golnik: Bolnišnica Golnik, 2008. str. 36.
prof. dr. JC Hogg dr. med. (Vancouver Canada), častni član leta 1996
Diplomiral je na Univerzi Manitobe (Kanada) 1962. leta in doktoriral iz eksperimentalne medicine na Univerzi McGill v Montrealu, Kanada, 1969. leta. Specializacijo iz anatomske patologije je dokončal leta 1971 v Splošni bolnišnici Massachusetts, ZDA, in na Univerzi McGill. Danes je zaslužni profesor Univerze Britanske Kolumbije in je že več kot 35 let zaposlen v bolnišnici St. Paul v Vancouvru v Kanadi, ki je tudi sicer del Univerze Britanske Kolumbije, kjer se pretežno ukvarja z raziskovanjem vnetnih procesov v pljučih, predvsem s sestavo in funkcijo pljuč pri KOPB.
Viri:
- http://www.icapture.ubc.ca/Templates/working/who/who_bios_jim_hogg.shtml, datum dostopa: 21. 6. 2011.
prof. dr. Miha Debevec dr. med., častni član leta 1994
Diplomiral na ljubljanski Medicinski fakulteti 1961. leta. Dokončal je tudi podiplomski študij pnevmologije, opravil specializacijo iz radioterapije in onkologije in 1974. leta postal doktor znanosti z delom Verifikacija pljučnih tumorjev pred obsevanjem. Leta 1996 je bil na Medicinski fakulteti v Ljubljani izvoljen v naziv rednega profesorja. Skoraj 30 let je bil zaposlen na Onkološkem inštitutu, zadnja leta pa dela v zasebni ordinaciji.
Viri:
- http://vizita.si/clanek/zdravniki/prof-dr-miha-debevec-dr-med.html, datum dostopa: 8. 3. 2010.
mag. Alenka Rus Gashi ing. agr., (roj. 1933), častni član leta 1993
Diplomirala 1959. leta, 1977. pa magistrirala z nalogo Studij sojeva Mycobacterium avium i Mycobacerium intracellulare s obzirom na forme kolonija i biokemijske karakteristike. Specialistični izpit iz medicinske biologije je opravila 1979. leta. Od leta 1960, ko se je na Golniku zaposlila, in do 1972 je bila vodja skupnega mikrobiološkega laboratorija bolnišnice Golnik. 1972. se je laboratorij razdelil na dva samostojna laboratorija; mag. Rus Gashi je ostala vodja Laboratorija za mikobakterije, in sicer vse do upokojitve leta 1995.
Viri:
- Zupanič Slavec, Z. Tuberkuloza: kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik: 1921-1998. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik: Bolnišnica Golnik, 2009. str. 293, 295.
- pisna korespondenca, mag. Alenka Rus Gashi, september 2010.
prof. dr. Janez Orel dr. med., (roj. 1928), častni član leta 1992
Diplomiral leta 1952. Leta 1960 je opravil specialistični izpit iz splošne kirurgije, 1963. pa je nastopil službo na kirurški kliniki v Ljubljani. Najprej je delal na oddelku za splošno kirurgijo, nato od 1964 dalje na oddelku za torakalno kirurgijo. Strokovno se je izpopolnjeval v Franciji, Veliki Britaniji, Rusiji, Kanadi in na Japonskem. Leta 1973 je doktoriral. Od leta 1979 naprej je bil predstojnik Univerzitetne klinike za torakalno kirurgijo UKC. Leta 1983 mu je bil podeljen naziv rednega profesorja kirurgije. Imel je več upravno in strokovno političnih funkcij (sekretar in podpredsednik jugoslovanske sekcije International College of Surgeons, generalni sekretar Združenja kirurgov Jugoslavije itd.). Od l. 1984 je predsednik kirurške sekcije SZD. Je tudi soavtor Slovenskega medicinskega slovarja, ki je prvič izšel leta 2002, trenutno pa je v pripravi 4. izdaja.
Viri:
- Rott, T. Ob odprtju najmodernejše operacijske dvorane na Golniku. Isis 2008; 17: 103-4.
- Zupanič Slavec, Z. Delovno gradivo, 2009/2010.
prim. Aleš Paulin dr. med., (roj. 1926), častni član leta 1991
Zaposlen v bolnišnici na Golniku od 1962. do 1992. leta. Med drugim je bil v 70. letih predsednik upravnega odbora bolnišnice, od 1968. do 1972. leta vodja takratnega pulmološkega oddelka 200 in od 1975. do 1991. tudi vodja pnevmološkega oddelka 500. V pljučno diagnostiko v Sloveniji je v 70. letih vpeljal transtorakalno igelno punkcijo.
Viri:
- Zupanič Slavec, Z. Tuberkuloza: kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik: 1921-1998. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik: Bolnišnica Golnik, 2009. str. 228, 245, 247.
prof. dr. Jana Furlan dr. med., (roj. 1931), častni član leta 1990
Specializacijo iz pnevmoftiziologije je končala v bolnišnici Golnik leta 1965, leta 1980 pa je postala doktorica znanosti z delom Preučitev korelacije med količino specifičnih reaginov proti pršici dermatophagoides pteronyssinus in med rezultati provokacijskih bronhialnih in kožnih testov pri astmatikih. Izpopolnjevala se je v Franciji, Veliki Britaniji, Avstriji in na Nizozemskem. V bolnišnici Golnik je bila zaposlena od 1959. do 1994. leta, kjer je bila tudi soustanoviteljica kliničnega oddelka in laboratorija za alergologijo. Leta 1987 je bila na Medicinski fakulteti v Ljubljani izvoljena v izredno profesorico za področje pnevmologije. Sprva se je posvečala tuberkulozi in pnevmologiji, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je usmerila v alergologijo, še posebej preučevanju in zdravljenju astme. Z njenim prizadevanjem so delo na področju alergologije uvedli v pnevmološke ambulante in dispanzerje po vsej Sloveniji. Njena bibliografija zajema več kot 120 znanstvenih in strokovnih člankov in drugega gradiva, obenem pa je avtorica strokovne knjige Živeti z astmo.
Viri:
- Zupanič Slavec, Z. Tuberkuloza: kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik: 1921-1998. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik: Bolnišnica Golnik, 2009. str. 309.
prim. Vladimir Weingerl dr. med., častni član leta 1989
V letih 1950 do 1953 je bil zaposlen v Bolnišnici Topolšica. Delal v Protituberkuloznem dispanzerju v Slovenj Gradcu (od sredine 50. let) in na Ravnah na Koroškem (od začetka 60. let). 1986. je dobil priznanje dr. Jožeta Potrča.
Viri:
- Weingerl, V. Razvoj protituberkulozne dejavnosti in službe za zdravstveno varstvo pljučnih bolnikov v koroški regiji. Mežnar, B (ur.), Hrašovec, B (ur.): Pljučne bolezni celjske regije: 65 let Bolnišnice Topolšica, 60 let Dispanzerja za pljučne bolezni in TBC Celje. Celje, 1985. 23-4.
- Mežnar, B (ur.), Hrašovec, B (ur.): Pljučne bolezni celjske regije: 65 let Bolnišnice Topolšica, 60 let Dispanzerja za pljučne bolezni in TBC Celje. Celje, 1985. str. 43.
- Potrčevi nagrajenci za leto 1986. Zdrav Obzor 1986; 20: 250.
Jože Rogel dr. med., (1919 – 2003), častni član leta 1987
1945. se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, vendar je moral zaradi zdravljenja pljučne tuberkuloze študij prekiniti; diplomiral je 1954. leta. Vse svoje bogato in ustvarjalno delovno obdobje je posvetil Bolnišnici Topolšica, kjer je bil zaposlen vse od leta 1952 pa do upokojitve. V petdesetih letih je sicer delal tudi v protituberkuloznem dispanzerju v Mozirju. Od 1974. do 1985. je bil direktor Bolnišnice Topolšica; v času njegovega vodenja se je bolnišnica odcepila od Splošne bolnišnice Celje in pričela samostojno pot. Za svoje neumorno in bogato delo je dr. Rogel leta 1965 prejel visoko državno odlikovanje – Red dela z zlatim vencem.
Viri:
- Poles, J. Doktorju Jožetu Roglu v slovo (1919-2003). Zdrav Vestn 2004; 73 (6): 525-6.
- Demšar, A (ur.), Korošec J (ur.). Splošna bolnišnica Celje: 120 let. Celje: Splošna bolnišnica Celje, 2007. str. 219.
- Hribovšek, A. Ob šestdesetletnici Protituberkuloznega dispanzerja v Celju. V: Mežnar, B (ur.), Hrašovec, B (ur.): Pljučne bolezni celjske regije: 65 let Bolnišnice Topolšica, 60 let Dispanzerja za pljučne bolezni in TBC Celje. Celje, 1985. str 11-6.
- Mežnar, B (ur.), Hrašovec, B (ur.): Pljučne bolezni celjske regije: 65 let Bolnišnice Topolšica, 60 let Dispanzerja za pljučne bolezni in TBC Celje. Celje, 1985. str. 43.
- Hudales J. Bolnišnica Topolšica: 90 let. Topolšica: Bolnišnica Topolšica, 2009.
Malči Cotič dr. med., častni član leta 1986
Justina Vozel Molka dr. med., (roj. 1925), častni član leta 1986
Diplomantka prve povojne generacije popolne Medicinske fakultete v Ljubljani, zaposlena v bolnišnici Golnik od 1951. do 1968. leta, pri čemer je kmalu po prihodu postala vodja otroškega tuberkuloznega oddelka, v letih 1955–1968 pa je bila vodja moškega tuberkuloznega oddelka. Bila je tudi članica strokovnega kolegija, ki so ga sestavljali zdravniki – predstojniki enot.
Viri:
- Zupanič Slavec, Z. Tuberkuloza: kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik: 1921-1998. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik: Bolnišnica Golnik, 2009. str. 149, 151, 155, 223.
prim. Smiljan Trobiš dr. med., (1919 – 2003), častni član leta 1985
Kot študent ljubljanske Medicinske fakultete je med 2. sv. vojno skrbel za ranjence, po njej pa nadaljeval študij medicine, ga dokončal in postal specialist za pljučne bolezni. Zaposlil se je na pljučnem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Po nekaj letih je postal predstojnik oddelka in ostal na tem delovnem mestu več kot dvajset let. Skupaj s prejšnjima predstojnikoma oddelka, Ivom Smrečnikom in Veleno Zakrajšček-Sever, je pomembno prispeval k zmanjšanju obolevnosti za tuberkulozo na Dolenjskem.
Viri:
- pisna korespondenca, Smiljan Trobiš ml., september 2010.
prim. Majda Ustar dr. med., (roj. 1928), častni član leta 1984
Sprva je bila zaposlena v Bolnišnici Topolšica, kjer so po večini zdravili bolnike s tuberkulozo, zatem pa je do upokojitve delala kot vodja oddelka za pljučne bolezni v ZD Ljubljana, Enota Vič – Rudnik. Je ustanoviteljica Društva za pljučne in alergijske bolnike Slovenije. Kot upokojenka pa še vedno dela v ambulanti za nezavarovane osebe. Za svoje življenjsko delo in zasluge na področju pnevmologije, ftiziologije in javnega zdravja je med drugim prejela tudi odlikovanje predsednika Republike Slovenije leta 2004, red zasluge za življenjsko delo v osnovnem zdravstvenem varstvu, priznanje filantropije za prostovoljno delo in je častna članica sekcije SZD.
Viri:
- Poznič, B. Svečana podelitev jubilejnih diplom našim članom – 80-letnikom. Isis 200; 18(12):111-2.
- http://www.finance.si/103424/Predsednik_republike_podelil_petnajst_odlikovanj; datum dostopa: 20. 2. 2010.
prof. dr. Mane Budisavljević dr. med., (1919 - 1991), častni član leta 1984
Sicer rojen na Hrvaškem, medicinsko fakulteto pa je od 1937. do 1946. obiskoval v Beogradu. Takoj zatem se je zaposlil v Specialni bolnišnici za tuberkulozo v Ozrenu (BiH). 1952. leta je postal predstojnik Oddelka za torakalno kirurgijo Inštituta za tuberkulozo v Beogradu. Specializacijo iz torakalne kirurgije je končal leta 1955. V zdravljenje pljučne tuberkuloze, bolezni, ki jo je imel tudi sam, je vnesel nekaj novih metod, veliko je prispeval tudi k razvoju torakalne kirurgije in invazivne diagnostike obolenj prsnega koša, prav tako je bil zelo angažiran pri izgradnji takrat novega Kliničnega centra Medicinske fakultete v Beogradu. Naziv izrednega profesorja je pridobil 1969. leta; med drugim je bil prodekan Medicinske fakultete v Beogradu in prorektor Univerze v Beogradu, predsednik Sekcije pnevmoftiziologov, predsednik Rdečega križa Jugoslavije ter član številnih drugih domačih in tujih strokovnih združenj. Obenem je bil član uredniškega odbora strokovnih revij Plučne bolesti i tuberkuloza in Bronchopneumologie.
Viri:
- http://www.med-forum.rs/Med_01/Prof.%20dr%20Manojlo%20Budisavljevic(1919-1991).pdf, datum dostopa: 6. 5. 2011.
prim. Ivan Cestnik dr. med., (1913 – 1991), častni član leta 1984
V povojnem obdobju vodja zdravilišča v Dobrni, od leta 1946 naprej pa je bil zaposlen v Bolnišnici Topolšica. Kot partizanski zdravnik je takoj po vojni v bolnišnici v Topolšici s sodelavci zdravil tuberkulozne bolnike (sprva zgolj vojaško osebje, kasneje pa tudi civiliste), obenem pa je bil vodja protituberkuloznega dispanzerja v Šoštanju, ki je sicer spadal pod Topolšico. 1950. je postal direktor bolnišnice in to ostal vse do leta 1974. V 70. letih je bil tudi predstojnik pljučnega oddelka. 1951. je izdal knjižico Zdravljenje jetike.
Viri:
- Zupanič Slavec, Z. Tuberkuloza: kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik: 1921–1998. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik: Bolnišnica Golnik, 2009. str. 31, 137, 205.
- Demšar, A (ur.), Korošec J (ur.). Splošna bolnišnica Celje: 120 let. Celje: Splošna bolnišnica Celje, 2007. str. 218-9.
- Rogel, J. Bolnica Topolšica: 1919-1984. V: Mežnar, B (ur.), Hrašovec, B (ur.): Pljučne bolezni celjske regije: 65 let Bolnišnice Topolšica, 60 let Dispanzerja za pljučne bolezni in TBC Celje. Celje, 1985. str 3-10.
- Hribovšek, A. Ob šestdesetletnici Protituberkuloznega dispanzerja v Celju. V: Mežnar, B (ur.), Hrašovec, B (ur.): Pljučne bolezni celjske regije: 65 let Bolnišnice Topolšica, 60 let Dispanzerja za pljučne bolezni in TBC Celje. Celje, 1985. str 11-6.
prof. dr Bojan Fortič dr. med., (1921 – 2009), častni član leta 1982
Po opravljenem specialističnem izpitu iz ftiziologije leta 1959 je nadaljeval strokovno izpopolnjevanje na Danskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Doktor znanosti je postal leta 1975 z delom Kronični bronhitis v starosti (raziskava o prevalenci kronične nespecifične pljučne bolezni). Leta 1961 je postal direktor takratnega Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik ter opravljal to delo dolgih 27 let do leta 1988. Pod njegovim vodstvom je bolnišnica Golnik postala učna baza Medicinske fakultete. Med leti 1973 in 1980 je bil predstojnik Oddelka za podiplomski študij ljubljanske medicinske fakultete, na kateri je 1979. leta postal redni profesor. Bil je soustvarjalec jugoslovanske pnevmologije. Strokovno in raziskovalno se je posvečal predvsem epidemiologiji tuberkuloze in drugih pljučnih bolezni. Dolga leta je bil glavni urednik strokovne revije Plučne bolesti i tuberkuloza. Bil je avtor več kot 400 znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih prispevkov.
Viri:
- Zupanič Slavec, Z., Košnik M. Življenje in delo prof. dr. Bojana Fortiča, dr. med. (1921-2009). Pljučnik 2009; 9(2): 29.
- Zupanič Slavec, Z. Tuberkuloza: kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik: 1921-1998. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik: Bolnišnica Golnik, 2009. str. 308.
akad. prof. dr. Stevan Goldman dr. med., (1914 – 1988), častni član leta 1982
Študij medicine je z diplomo 1938. leta opravil na Dunaju, prvo delo pa je dobil v bolnišnici v Subotici (Vojvodina). Večino 2. sv. vojne, od 1941. do osvoboditve, je preživel v taborišču vojnih ujetnikov. Po koncu vojne je delal v nekaj vojaških bolnišnicah po vsej Jugoslaviji, ko pa je 1947. uspešno opravil specialistični izpit iz ftiziologije, je dobil zaposlitev v Zveznem inštitutu za tuberkulozo na Golniku, sprva na posebnem vojaškem oddelku za zdravljenje tuberkuloznih oficirjev, v 50. letih pa je bil nekaj časa pomočnik direktorja. V organizacijskem in strokovnem smislu je bil pionir razvoja in uvajanja pnevmologije na Golniku, tako je bil leta 1955. po njegovi pobudi ustanovljen prvi netuberkulozni, »pljučni« oddelek. Z namenom sodobnejšega zdravljenja pljučnega raka je ustanovil še bronhološko enoto, kot prvi bronholog pa je izobraževal tudi mlajše zdravnike. Leta 1957. je prevzel mesto direktorja novoustanovljenega Inštituta za tuberkulozo v Sremski Kamenici v Vojvodini (ki ga je zasedal do upokojitve). S svojim delom je veliko pripomogel, da se je ftiziologija v Jugoslaviji sčasoma preusmerila v medicino pljučnih bolezni nasploh. Bil je član mnogih jugoslovanskih strokovnih združenj.
Viri:
- Fortič, B. Umrl je akademik prof. dr. Stevan Goldman (1914-1988). Golniški vestnik 1988; 17:129.
prim. Kurt Welle dr. med., (1920 – 1984), častni član leta 1981
Diplomiral 1950. leta na Medicinski fakulteti v Grazu in se takoj zatem zaposlil na pljučnem oddelku v bolnišnici v Mariboru, kjer je ostal do 1984. leta, ko je umrl. 1955. je opravil specialistični izpit iz ftiziologije. Sredi 60. se je usposobil za bronhološko diagnostiko, v mariborski bolnišnici je uvedel rigidno bronhoskopijo. 1966. mu je bil podeljen naziv primarij. 1973. je dokončal podiplomski študij iz pnevmologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. 1978. leta je postal vodja pljučnega oddelka in na tem delovnem mestu ostal do smrti. Poleg tuberkuloze se je veliko ukvarjal tudi s sarkoidozo in pljuči poljedelcev (pljučnimi boleznimi zaradi preobčutljivosti za plesni sena), hkrati pa je bil učitelj mnogim zdravnikom in tudi drugemu medicinskemu osebju, pobudnik novih diagnostičnih preiskav in sodobnih metod zdravljenja; tako je na primer prvi v Sloveniji uvedel glukokortikoide v zdravljenje tuberkuloze.
Viri:
- Šalda, Z. Ustanovitev Oddelka za pljucne bolezni v Splošni bolnišnici v Mariboru in njegov razvoj do današnjega pljučnega oddelka. V: Pertl, E (ur.). Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru. Maribor: Splošna bolnišnica v Mariboru, 1959. 366-82.
- Pertl, E (ur.). Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru. Maribor: Splošna bolnišnica v Mariboru, 1959. str. 525.
- Jeler, E. Oddelek za pljučne bolezni. V: Pertl, E (ur.), Držečnik, J (ur.). Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru – II: 1955–1985. Maribor: Splošna bolnišnica Maribor, 1991. 163–9.
- Toplak, C (ur.). Splošna bolnišnica Maribor: 1799-1999. Maribor: Splošna bolnišnica, 2001. Str. 185.
prim. Zdenko Šalda dr. med., roj. 1920, častni član leta 1980
Diplomiral 1950. leta na Medicinski fakulteti v Ljubljani in se takoj zatem zaposlil na pljučnem oddelku v bolnišnici v Mariboru, kjer je ostal do leta 1983. Od leta 1953, takrat še specializant ftiziologije, do 1978 je bil tudi predstojnik pljučnega oddelka, kasneje pa je bil imenovan za medicinskega svetnika na internem oddelku. Obenem je bil vodja protituberkuloznega dispanzerja na Ptuju od 1951. in v Mariboru od 1954. leta. 1956. je opravil specialistični izpit iz ftiziologije. 1966. mu je bil podeljen naziv primarij.
Viri:
- Šalda, Z. Ustanovitev Oddelka za pljučne bolezni v Splošni bolnišnici v Mariboru in njegov razvoj do današnjega pljučnega oddelka. V: Pertl, E (ur.). Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru. Maribor: Splošna bolnišnica v Mariboru, 1959. 366-82.
- Pertl, E (ur.). Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru. Maribor: Splošna bolnišnica v Mariboru, 1959. str. 521.
- Jeler, E. Oddelek za pljučne bolezni. V: Pertl, E (ur.), Držečnik, J (ur.). Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru – II: 1955–1985. Maribor: Splošna bolnišnica Maribor, 1991. 163–9.
BASIC INFORMATION
Slovenian Respiratory Society
Golnik 36
SI-4204 Golnik
Slovenia
